Matej Blaznik je klasično izobražena kitaristka, pa ima vendarle dovolj idej, volje in poguma, da je njeno ustvarjanje zlahka prepoznavno. Sodelovanje s skupino Tantadruj in z Boštjanom Sokličem ji je dalo možnost razviti le njej lastni glasbeni izraz. Matejine skladbe preveva duh minimalizma, izbira jasna in razumljiva besedila, njena kitarska izvedba pa je razkošna. V dobi, ko nimamo časa za nobeno stvar, se nenadoma pojavi plošček Uspavanka za vagabunde, ki zahteva trenutek pozornosti in ga tudi dobi!

„ ...Glasba Mateje Blaznik je kot naročena za to, da se človek ustavi, se pomiri in pozabi na hitenje. Namenjena je vsem tistim, ki so si pripravljeni vzeti čas za sebe, ki so pripravljeni globoko vdihniti in se prepustiti občutku trenutka ...in postati vagabund.
Prepoznavnost Matejine glasbe daje klasična kitara, ki jo dopolnjuje žametni glas Aleša Hadalina.“

„ ...Plošča ni ne klasična, ne pop, ne new, ne old ageovska, je zunaj predalčkov in zunaj časa. Skromna in krhka, vendar močna glasba, ponujena v minimalistični maniri, je eden redkih biserov današnje slovenske glasbene ponudbe.“

„ ...Njena nežna kitarska poezija, ki poslušalcu daje občutek pretkanosti z njenim intimnim doživljanjem, vedno znova očara. In prav Matejin globoko oseben pristop je zagotovo prvi bonus albuma. Na plošči Uspavanka za vagabunde sta glasba in poezija, ki nam je še kako blizu, saj jo živimo mnogi izmed nas.“